KIBLIX 2018

Andrej Fon a.k.a. Olfamož

Andrej Fon a.k.a. Olfamož

MMC KIBLA, petek, 16. 11. 2018, ob 22.30 uri
glasbeni cikel Jutri 2018 / KIBLIX 2018

Andrej Fon a.k.a. OlfaMož je multiinstrumentalist, v tem primeru bolje rečeno kar poliinstrumentalist, ki ga poznamo predvsem iz avantgardnih godb s stičiščem v improvizirani glasbi ter pankersko-nojzerskih miljejih. V petek, 16. novembra 2018, ga lahko od 21. ure dalje vidimo, malo kasneje pa še slišimo v MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, Maribor.

Andrej Fon – Olfamož je aktualni ali bivši član zasedb, kot so Kraški  solisti, Samo Gromofon, Barka tone in bele plombe, Strahuljarji in Horda Grdih. Čeprav Andrej Fon največkrat nastopa v vlogi samouka, multi instrumentalista in predvsem improvizatorja, ki mu bolj jezen rockovski zvok ni tuj, Olfamož k tej raznovrstnosti doda še dodaten odmik. Odmik v, recimo mu, kantavtorstvo.

Njegov nabor zvoka je produkt neprestanega recikliranja igrač, pokvarjenih glasbil, vsakodnevnih predmetov in materialov, predvsem pa domiselnega pristopa k muziciranju, s pomočjo dostikrat absurdnih tehnik igranja, ki se elegantno podajo njegovemu recitiranju tekstov, petju, kričanju, cviljenju, grimasam, hipnotičnemu bezljanju in celotnemu odrskemu spektaklu. Tako zvočno kot tekstovno je Olfamož vedno na robu absurda, podprtega z dobro mero humorja, ki se nanaša na svet okoli njega in njega samega.

V svoji glasbi goji DIY estetiko, ki ji dodaja iskrivo, osebno, hudomušno, ironično, kritično, ostro in humorno noto, bazirano na prvinskosti igrane godbe. Glasbeno je zelo surov, samosvoj, raziskujoč in mestoma namerno grob ter neomejen z žanrskimi etiketami. Olfamož je mestoma čudaški, postopaški in ulični inovativnež, ki v sebi goji noto nekakšnega nepretencioznega kantavtorstva, vpetega v srž punkovske drže, ki bi mu žanri le odvzemali glasbeno svobodo in širino.

Njegova dela sporočilno nosijo tako povsem jasna in direktna, kot tudi močno subtilna besedila, opremljena s precej drznimi ter abstraktnimi prijemi. Njegovi impresivni živi nastopi dokazujejo, da gre za res zanimivega osebnoizpovednega radovedneža in raziskovalca glasbenih svetov, katerega kreativnost je navdušujoča. Njegovi koncert so glasbena poslastica za ušesa in možgane.

KIBLIX 2018

Klaus Filip: Sonic Luz

sonic luz
The comeback of the optosonic synthesiser
live performance by klaus filip


bringing the technology of optosonic synthesizers into the era of DIY.

MMC KIBLA, petek, 16. 11. 2018, ob 21.30 uri

Most traditional synthesisers put a strong emphasis on reproducibility and the stability of pitch.  Therefore they need big and complex mechanisms usually realised inside a black box.

For Sonic Luz the priority is a maximum of flexibility and the possibility for haptic  interaction on all the parts of the tone production.

By moving the lamps, the toneweels, the light sensors on the table, or changing the discs,
the composition of the sounds is manipulated, quickly and intuitively.  The machine has no interior that could possibly be hidden, everything is laid open for the audience and generates a performative aspect of great beauty.

KIBLIX 2018

Marko Batista: Grid Lock

Grid:Lock
‘intermedijska audio-vizualna intervencija’

MMC KIBLA, četrtek, 15. 11. 2018, ob 22. uri

Opis: 

… imagine the space where visual systems enter sonic turbulence and open a hybrid valve allowing portable sound objects to flow into the schizophrenic bowl, containing a mechanism that runs high voltage pulsation for a very brief period of time….

Marko Batista je v Ljubljani živeči intermedijski umetnik, eksperimentator z zvokom, digitalno video sliko ter performer DiY generiranih matric. Diplomiral je iz slikarstva na ljubljanski ALUO, nato pa zaključil še magistrski študij na Central Saint Martins v Londonu. Svoje delo je predstavil na več intermedijskih festivalih in galerijah tako doma kot v tujini.

OR poiesis: PARADISCO #zvočni zid

OR poiesis
PARADISCO#zvočni zid

MMC KIBLA, sreda, 14. 11. 2018, ob 22. uri

PARADISCO se približuje akustičnim razsežnostim rajev. Tam se nikoli nič ne spreminja, ni letnih časov, vse je vedno isto. Njihovi prebivalci so najverjetneje že povsem gluhi … bodisi nori. Nenehno navzočnost nespremenljivega, konstanto zdajšnjosti, kakor tudi mi občutimo sodobno zvočnost digitalno vodenega cvila civilizacije, podprtega z brez-časovno matrico nad(od)grajene resničnosti, bi lahko označili kot auralni pekel. Avtorica predlaga smrten, v tišino odluščen paradiž.

Spletna stran avtorice: http://orpoiesis.blogspot.si/

OR poiesis (alias Petra Kapš) svoje delo tke vmes med umetnostjo zvoka, radia, časprostor poezijo, performansom.

Besedo, njen primarni medij, razširja v sonornih sferah časprostor poezije. Razvija performativno prakso terenskega zvočnega snemanja, raziskuje in udejanja možnosti avtorskega radijskega prostora, transmisije, posveča se auralnosti uprostorjenega spomina, časovnim vrtinam, digitalnim medijskim formatom, intermedijskim instalacijam in spletnim performansom ter telesnosti prostorskih knjig. Avtorsko razvija možnosti digitalnih zvočnih arhivov, topografsko zvočno kompozicijo ter orodja za razvoj spletnih performansov. Ob vseh digitalnih razsežnostih je središčna fizična prisotnost telesa. Njena zvočna dela beležijo samote.

Stane Špegel: Forest Tales

Stane Špegel
Forest Tales / Listavci – Monom

MMC KIBLA, četrtek, 15. 11. ob 21. uri KIBLIX 2018


V začetku septembra je skladatelj, instrumentalist, producent in avtor multimedijskih vsebin Stane Špegel pod umetniškim imenom Monom objavil svoj sedemnajsti samostojni studijski LP “Listavci (uglasbljene   vibracije slovenskih gozdov)”. Stane je pozitivne vibracije desetih najpogostejših listnatih dreves in posebej za ta projekt posnete zvočne ambiente domačih gozdov nadgradil z avtorsko chill out godbo in kimatičnimi video filmi, v katerih glavne vloge poleg dreves  igrajo tudi njihovi plodovi, semena, listje in lubje.
Še pred koncem jeseni bo album pod imenom “Forest Tales” izšel tudi pri nemški založbi Plusquam Records Labelgroup in bo dosegljiv tudi na vseh vodilnih platformah za prodajo glasbe (iTunes, Beatport, Amazon).

Stane Špegel alias Monom alias HouseMouse alias Stanislav je kot skladatelj, instrumentalist, producent  in avtor multimedijskih vsebin na slovenskem umetniškem prizorišču aktiven že več kot tri desetletja. Izdal je sedemnajst samostojnih glasbenih albumov in še osem kot član stilsko precej razgibanih glasbenih skupin (The Stroj, Most, BioNet, Amfibia, Neurobic, Kissik, Fuzit). Kot član kolektiva Microtrip je v preteklih dvajsetih letih nastopal na vseh večjih in pomembnejših festivalih elektronske in eksperimentalne glasbe v srednji Evropi. Njegove skladbe so izšle na številnih domačih in tujih zbirkah.
Pripravil je tudi že več kot dvajset samostojnih glasbeno-vizualnih predstav oziroma razstav, na katerih svoje skulpture, grafike, reliefne krajine in video filme pospremi še z avtorsko godbo. S svojimi video filmi je sodeloval na več domačih in tujih video festivalih.

Več na: www.monom.si

Boštjan Perovšek: Uglasbljanje spomina

Boštjan Perovšek: Uglasbljanje spomina

MMC KIBLA, sreda, 14. 11. 2018, ob 22.30
Jutri 2018 / Kiblix 2018

Boštjan Perovšek, edinstven in izjemen glasbenik in raziskovalec zvočnih prostorov, ki je z elektroakustiko in računalnikom prava poslastica za ljubitelje vrhunskih zvočnih doživetij, bo v sredo, 14. novembra 2018, ob 22.30 koncertiral  v MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, Maribor. Pripravimo se novo in originalno doživetje. Enkratno. Neponovljivo.

Boštjan Perovšek je utemeljitelj nove glasbene zvrsti – bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, še posebno žuželk in jo biolog dr. Matija Gogala označuje kot svojevrstno premoščanje razkoraka med znanostjo in umetnostjo: »Sekvence naravnih, večinoma živalskih zvokov komponira v svoje »bioakustične skladbe«, v katerih imajo posamezni posnetki vlogo inštrumentov in izvajalcev v kompleksni polifoniji. Skladatelj pogosto dopolnjuje to osnovno zvočno strukturo še z drugimi zvoki iz vsakdanjega življenja in z elektronskimi sintetičnimi zvoki.«

Nima para, ne samo pri nas, ampak na svetu. Osredotoča se na specifično prikazovanje glasbe, ki se ustvarja med avtorji in avtoricami in nami, med izvajalkami in izvajalci in nami in znotraj kritičnih, angažiranih in povsem samosvojih ustvarjalnih pristopov.
»… Boštjan Perovšek govori o zvoku kot potovanju spomina in v svojem ustvarjanju povezuje zvoke pračasa z utripom sodobnosti, zvenenje vesolja s trepeti bioakustične glasbe …« (Lado Jakša)

Unikatni koncertni dogodek, s katerim Boštjan Perovšek koncertira in ob tem predstavlja avtorsko vinilno ploščo Bio Industrial Acoustica je izlet v nove dimenzije, pot v neznano.

Presečišča fizičnega, akustičnega in elektronskega v glasbi in performativnih umetnosti so tudi stičišča umetniških raziskovanj nekonvencionalnega, s poudarkom na izvirni, samosvoji in
neznačilni glasbi in alternativnem pristopu k dojemanju stvarnosti ter vlogi oziroma poslanstvu umetnosti kot angažiranem. Boštjan Perovšek kot edinstven in izjemen glasbenik in raziskovalec zvočnih prostorov, ki z elektroakustiko in avtorskim, raziskovalnim dejstvovanjem ter umetniškimi nastopi poudarja ta aspekt glasbe, ki se v slovenskem prostoru redko izpostavlja, saj je v naših krajih razumljivejši drugi vidiki znotraj vrednostnega sistema, ki mu je – nasilno – podvržena tudi umetnost.

Glasbeno ustvarjanje Boštjana Perovška srečujemo v obliki glasbe za scenska dela in filme, nastale predvsem v produkciji RTV SLO (Šum Kosovela, Diptih o konjih, Sevanja, Izzven, Za podobo vidnega, Jelenk – sveta gora starovercev …), prepoznaven pa je tudi na področju zvočnih prostorov za muzeje in galerije. Je prejemnik častnega Valvazorjevega priznanja za izjemne dosežke s področja ustvarjanja zvočnih prostorov za potrebe muzejskih postavitev za leto 2013, ki ga podeljuje Slovensko muzejsko društvo.

Boštjan Perovšek je član skupine za eksperimentalno glasbo SAETA, s katero je v častitljivih 41-ih letih med drugim gostoval na Bienalu modernih umetnosti v Parizu, na Štajerski jeseni v Gradcu, v Cankarjevem domu v Ljubljani, na evropskem festivalu minimalne glasbe v Beogradu, na odprtju grafičnega bienala Ljubljana 1981, v številnih radijskih oddajah in večpredstavnih centrih v nekdanji Jugoslaviji in Evropi.

Vabljeni.

Več na: www.perovsek.si

DNK umetnosti in nesmrtnosti

MEDNARODNI FESTIVAL KIBLIX 2018
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE
Predavanje “DNK umetnosti in nesmrtnosti«

Kje: KID KIBLA, petek, 16.11., med 16.00 in 17.30

 

Izvajalec Jože Slaček
Kdaj? petek, 16. 11. 2018
16.00 – 17.30
Koliko udeležencev Ni omejitev.

Opis predavanja

Biotehnološka instalacija, ki zajema zbirko vzorcev DNKja, shranjenih v posodicah, ki so shranjene v oblikovani skrinjici. Instalacijo dopolnjujejo vizualne fraktalne upodobitve, kjer so DNK zaporedja izražena skozi matematične funkcije. DNK je fraktal. DNK se lahko izrisuje v različnih podobah in vzorcih. Kadar znanstveniki ustvarjajo zemljevide DNK, je DNK prikazan v statičnih diagramih. Podatki iz teh diagramov so uporabili za vstavljanje števil v matematične funkcije, ali pa se sami podatki prevedejo v funkcije, in te se upodobijo v fraktalni grafiki.

Projekt DNK umetnosti in nesmrtnosti je sestavljen iz nosilcev DNKja, kot so lasje, nohti, slina, delci kože, zobje, dlake in kocine. Vsi darovani vzorci so zapečateni v varovalne posodice in shranjeni v lastnem relikvijarju. Vsi vzorci bodo shranjeni za čas, ko bo znanost omogočala uporabo DNKja za ponovno oblikovanje telesa ponovnega mene. Na tej točki pa se seveda pojavlja vprašanje kdo sem ali kaj je v resnici človek. Je to njegovo telo, so to njegova znanja, spretnosti, ali so to hotenja, strasti, ki so izoblikovana skozi zavedanja in izkušnje življenja. Predniki so v grobove ob pokojnika polagali njegove vsakdanje predmete in druge, ki bi mu naj služili v naslednjem življenju. Zato bodo v prihodnje vzorci DNKja dopolnjeni z digitalnimi zapisi, ki so ključni za ponovno dojemanje samega sebe in omogočajo nadaljevanje s točke, kje se je sedanje življenje ustavilo.

Ena veriga DNK iz ene celice vsebuje dovolj podatkov za kloniranje celotnega organizma. Očitno nam razumevanje DNK omogoča razumeti veliko o življenju in vesolju okoli nas. Globlje razumevanje nove znanosti nam pove, da se DNK ne začne kot molekula, ampak kot valovna oblika. Še večja zanimivost je ta, da ta valovna oblika obstaja kot vzorec znotraj prostor-časa, ki je zakodiran po vsem vesolju. Očitno nam razumevanje DNK omogoča razumeti veliko o življenju in vesolju okoli nas. Leta 1953 sta James D. Watson in Francis Crick dotedanja vedenja o tej verigi življenja uspela zaokrožiti v model dvojne vijačnice, ki je zadovoljeval vse kriterije. Članek je bil dolg le eno stran, a je revolucionarno vplival na znanosti o genih. Tako postane mogoča genska manipulacija (recimo zdravljenje in preprečevanje dednih bolezni) ali sama genska unikatnost (recimo uporaba DNK na sodišču), do omejitev in nevarnosti, ki nam jih nastavlja narava, ko že v kar velikem obsegu gensko spreminjamo kmetijske pridelke in drugo. Da moramo biti pazljivi pri dojemanju vsebin v povezavi z DNK dokazujejo primeri obdelave projekta Človeški genom, pri katerem je prihajalo do tekmovalnosti med institucionalnimi raziskovalnimi ustanovami in zasebnimi podjetji. Odkritja s področji DNKja so odprla številna vprašanja in raziskave, prav tako pa veliko špekulacij in možno pretiranih pričakovanj. Projekt se poigrava na mejnih področjih znanosti in umetnosti, ob tem upošteva redni in močni vpliv umetnosti na znanstvene raziskave. Dovolj je omeniti ustvarjalne žanre ZF iz literature, filma, stripa, ki so imeli posnemovalce v znanstvenih sredinah. Seveda pa tudi znanstvena odkritja vplivajo na umetnost. Projekt vključuje temeljne razmisleke o samih izhodiščih sodobne znanosti in umetnosti v univerzalnem smislu, njune povezanosti in prepletenosti s filozofijo (in politiko) v sodobni civilizaciji. V sebi zaokrožuje razmislek o pomenu tehnološkega razvoja v odnosu do posameznih kultur, oseb in njihovih odnosov.

Opis predavatelja

Jože Slaček, kordinator programov, animator in mentor. Je ustvarjalec na področju videa, animacije, multimedije.

V 80tih je aktivni član ustvarijalne skupine Inkriminalni kolektiv in anarhopunk skupine Anarchromixz. V tem obdobju ustvarja fotografije s praskanjem v film, grafite in kratke stripe. Kasneje ga pritegne ustvarjanje risank in videov.

Z videom kot ustvarijalnostjo se redno ukvarja od leta 1989, ko realizira svoj prvi video spot in v galeriji Media Nox izvaja niz projekcij slovenskih in tujih video umetnikov, kot so Nataša Prosenc, Nuša in Srečo Dragan, Marina Gržinić in Aina Smit. Ob tem se posveča še risanemu filmu in redno izvaja predstavitve domačih animatorjev kot so Miki Muster, Marjan Manček, Milan Erič, Zvonko Čoh, Stane Kren.

V začetku devedesetih se začne posvečati računalniški umetnosti in od leta 1993 redno izvaja dejavnosti s področja intermedijskih umetnosti, organizira predavanja, projekcije, razstave in festivale. Je iniciator mednarodnih festivalov računalniških umetnosti v Mariboru, prvi leta 1995. Vodi in je občasni selektor festivala mfru, od leta 1995 do 2008. Sodeluje z različnimi medijskimi umetniki, slikarji in kiparji, glasbenimi skupinami in literati, ter v programu Odprti studio pomaga pri nastajanju študentskih in dijaških del.

KIBLIX 2018

Lego delavnica

Lego delavnica
Mentor: Sašo Marković

Kje: KID KIBLA, sreda, 14.11. in četrtek,15.11., med 15.00 in 19.00

Sestavili bomo več »blokov«, ki bodo delovali odvisno eden od drugega: akcija – reakcija in sestavili verižni eksperiment potujoče žogice, ki bo »migrirala« iz točke A do točke X preko ovir (voda, zemlja, zrak). Delavnica sodi v najzahtevnejši nivo robotike Malih ustvarjalcev. Otroci se bolj ali manj samostojno spoprimejo s težavami in preprekami, ki jih določi mentor. Pri tem uporabljajo zahtevnejši komplet kock za sestavo robota in pišejo zahtevnejše programske algoritme.

Primerna je za otroke, starejše od 10 let, ki so se udeležili nadaljevalnega tečaja (Robolešnik) vsaj enkrat. Primeren je tudi za otroke, ki so starejši od 12 let in se prvič udeležujejo delavnic.

Več na: http://www.maliustvarjalci.si/

Maksimalno št. udeležencev 10.

Zbiranje prijav na e-naslov maliustvarjalci@gmail.com in nina.jeza@kibla.org

LEGO DELAVNICA, 14.11.2018

LEGO DELAVNICA, 15.11.2018

HETEROTROFIJA – Kaj je bolj osebno od tega, da z nekom spimo? To, da ga pojémo!

Predavanje “HETEROTROFIJA – Kaj je bolj osebno od tega, da z nekom spimo? To, da ga pojémo! «

Kje: KID KIBLA, petek, 16.11., med 18.00 in 19.30

Izvajalec doc. dr. Tomaž Grušovnik
Kdaj? petek, 16. 11. 2018
18.00 – 19.30
Koliko udeležencev Ni omejitev.
Opis predavanja Predavanje doc. dr. Tomaža Grušovnika na temo dietetičnega eksistencializma.

Kratka biografija predavatelja

Tomaž Grušovnik je docent in znanstveni sodelavec na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Ukvarja se s filozofijo edukacije, etiko živali in okoljsko etiko. Do zdaj je izdal dve slovenski monografiji (Odtenki zelene in Etika živali) ter uredil in souredil več zbornikov iz svojih raziskovalnih področij, med katerimi je najpomembnejši Borders and Debordering (Lexington, 2018). Bil je Fulbrightov štipendist, gostujoči profesor na Centru za razvoj in okolje na Univerzi v Oslu, prejel pa je tudi nagradi Glasnik znanosti Znanstveno-razsikovalnega središča Univerze na Primorskem in Svečano listino za mladega visokošolskega učitelja na Pedagoški fakulteti iste univerze. Od l. 2016 je podpredsednik slovenske komisije za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi.

KIBLIX 2018

Predavanje “Radijske strategije – Barvitost radijske krajine?«

MEDNARODNI FESTIVAL KIBLIX 2018
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE
Predavanje Radijske strategije – Barvitost radijske krajine?«

Kje: KID KIBLA, sreda, 14.11., med 19.00 in 20.00

Izvajalec Simon Macuh
Kdaj? sreda, 14. 11. 2018
19.00 – 20.00
Koliko udeležencev Ni omejitev.

Opis predavanja

Med problemi raziskovanja radijskih strategij se izmenjujejo vsebinske in formalne paradigme, včasih pa tudi povsem entuziastični poizkusi poustvarjanja radijskih fenomenov. Ali je tak pristop manj oseben, če v njem deluje več posameznikov in ali skupina, ki se poistoveti s fenomenom, ki je tipično povezan z osebnim okusom tudi gradnja skupnosti?

Radijska tehnika je osnova za nastanek medija, ki mu rečemo radio. S to spojitvijo naprav in rabe, ki se je izmed več možnih scenarijev uresničila v oblikah, kakršne poznamo danes. Vendar niti zgodovinsko, niti konceptualno ne pomeni, da so te oblike samoumevne in edine možne. Raba seveda določa pomen in na posamezni točki to ni več tehnično vprašanje, ampak tudi etično, pravno, ekonomsko, estetsko in tako naprej. Pri aktualizaciji teh deležnikov se vsakokrat ustvarja določeno polje, ki vključuje in izključuje določene strategije. V prezentaciji bomo poskusili osvetliti  različne možnosti pogleda na to, kar poznamo kot radijski medij skozi različnejše vidike. Ključno vprašanje bo, kakšna je radijska krajina in ali bi lahko izgledala še kako drugače. Relacijska estetika, je v tem primeru tista umetniška praksa, ki jo lahko uporabimo za raziskovanje omenjenih teoretičnih in praktičnih dejstev v socialnem kontekstu. Torej gre za postavljanje vprašanja ali, kje in koliko je radio še del javnega in javnosti, ali pa je tudi ta medij že povsem v instumentalizaciji kapitala in aktualnih vladajočih elit?

Kratka biografija avtorja

Simon Macuh se je po končanem študiju filozofije na Filozofski fakulteti vpisal na študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Od leta 2011 je samozaposlen v kulturi in deluje na področju kiparstva, performansa in intermedijske umetnosti. Svoje delo gradi na način, da pogosto izhaja iz teorije, ki jo uporabi kot miselno in konceptualno izhodišče, katerega nato z umetniškimi postopki prevede v prakso. Pri tem se najpogosteje opira na Josepha Beuysa, Jacquesa Rancièra, Bertolda Brechta in druge. Formalno kot vsebinsko ga zanimajo družbena razmerja, zato se pogosto povezuje z drugimi posamezniki ali skupinami. Večino njegovih del govori o “ekosistemih” kulturnih in naravnih okolij, ki jih dogodkovno in procesualno zapreči v določeni lokaliteti. Prevladujoča perspektiva pri tem je humanistična. Na ta proces lahko gledamo tudi kot na gradnjo “socialne skulpture”, ki se najpogosteje udejanja v javnem prostoru. Pri tem ves čas med sabo meša in kombinira različne medije ter z njimi kar se da eksperimentira. Pri tem ga vodi radovednost. V zadnjem času se v veliki meri posveča raziskovanju slušnih fenomenov in radia.

Od leta 2009 sodeluje in soustvarja festival Vstop prost / Admission Free v Celju. V Celju je sodeloval tudi pri številnih razstavah v Likovnem salonu (samostojna razstava »RADIOAKTIVNOST«, 2013) in Galeriji sodobne umetnosti (na primer skupinska razstava »SE DOBIMO OB ŠESTIH, Pobude za skupnostne prakse in zelene prostore v Celju«, 2015). V letih 2014-17 je sodeloval pri projektih radia Cona iz Ljubljane (zvočna performansa »Huuuuummm piramide«, 2014 in »Sprehodi za čuječnost«, 2016). Od leta 2011 bere »Javna branja« s skupino umetnikov. Zadnji dve leti je del rezidenčnega programa »Risk Change / Tvegaj spremembo« v izvedbi Mariborske Kible. V Kibla Portalu je sodeloval na razstavi »ZAVETJA BABILONA« in festivalu  KIBLIX 2017 (instalacija, radijsko oddajanje (90,2MHz) in delavnice »Skupnostni radio z migranti«). Njegova dela so v stalni zbirki Centra sodobne umetnosti Celje (serija fotografij, »Sprehodi za čuječnost«), v zbirki Galerije savinjskih likovnih umetnikov, Savinova hiša Žalec (skulptura »Pieta«), v videoarhivu Postaja DIVA pa se nahaja 5 videov skupine SIVA, katere član je (»OBLEKA … ČLOVEKA«).